Na današnji dan, daljnega leta 1945 so v Ljubljano vkorakali zmagovalci. Druge svetovne vojne v Evropi je bilo konec. Domači izdajalci, domobranci in četniki so panično bežali iz Slovenije. Najraje čim dlje od kraja zločina, zato jih je večina končala v Argentini in nekaj manj v Avstraliji. Vračati so se začeli okoli leta 1991. Vojni zločinci in njihovi potomci. V novi slovenski državi so zasedli pomembna mesta. Preteklosti ni omenjal nihče. Jaz sem v času afere Depala vas več ur presedel s Tomažem Miklavčičem in Antonom Drobničem. Če bi takrat poznal njuno poreklo, tam zagotovo ne bi sedel. Nisem jaz spravne in ponižne narave. Izdajalci ste izdajalci in boste vedno izdajalci. Lahko živim s tem, da ste kar ste, a brez sprave. Sprave mi raje ne omenjajte, ker sprava z narodnimi izdajalci ni mogoča.
Spomnim se izjave Lojzeta Peterleta, da je vojska, ki je bila leta 1945 potolčena, zmagala leta 1991. Teritorialno Obrambo je razglasil za vojsko domobrancev in pri tem nihče ni protestiral? Ponosni nasledniki zmagovalcev, nosilci njihovih pokojnih in uživalci privilegijev se najbrž ne zavedajo, da se jim predniki obračajo v grobu. Jaz domobranski vojak leta 1991? Peterle si zasluži eno okoli ušes zaradi te izjave. Komu normalnemu se osamosvojitev ni priskutila zaradi Janše, Peterleta, Hojsa, Kmetiča in podobnih pajacev? Me pa veseli, da bo Hribar tožil Peterleta in Zadregala, ker se osamosvojitvene pravljice prvič selijo na sodišče. V prvih dneh vojaškega konflikta z JLA se je pokazalo iz kakšnega gnezda prihaja Peterle. Prvi, ki bi pokleknil pred Miloševićem, če mu tega drugi ne bi preprečili. Tako, kot so njegovi predniki leta 1941 pokleknili pred Italijani in dve leti kasneje še pred Nemci.
Zanimivo, da v največji opozicijski stranki SDS prezirajo prireditev »tek okoli okupirane Ljubljane« in današnji praznik Dan zmage? Pojavljajo se celo trditve njihovih poslancev, da so Italijani postavili žico okoli Ljubljane, da bi meščane zaščitili pred zločinskimi partizani. Prosto po Možini so partizani zločinci, domobranci pa slovenska narodna vojska, ki je s Hitlerjem neuspešno osvobajala Evropo od komunistov in judov. Ne vem kaj danes učijo v šolah, ker se s tem ne ukvarjam. Iskreno pa upam, da naša mladina pozna zgodovino in ve, kdo je bil kdo. Domobranci so sramota in najbolj črn madež v slovenski zgodovini. Tega nobeni lažnivi Janševi zgodovinarji ne morejo izbrisati ali opravičevati.
Včerajšnji zapis o psihopatu, ki dela na ministrstvu za javno upravo Robiju Kališniku, ni bila ravno »novica«. Kasneje sem opazil, da so o njem in službi, ki jo je dobil v Janševi vladi pri Koritniku, že pisali na Reddit Slovenija in tudi Požar je pisal o njem. Kaj ne vem, ker ima zaklenjene članke. Torej je vsaj leto dni javno znano, da psihopatski morilec mačk Kališnik dela kot vodja pravne pisarne na MJU. In zgodilo se ni nič? Podedovala ga je nova ministrica Ajanović Hovnik, a tudi njej se ne zdi sporno, kdo je vodja pravne pisarne. Me zajebavate? Ker je Boštjan Koritnik kljub ministrovanju v Janševi vladi dobil službo pri županu Jankoviću, lahko sklepam, da je Robi Kališnik del omrežja Zorana Jankovića. Potem postane jasno, zakaj je psihopat očitno nedotakljiv. Varovance Zorana Jankovića, Golob in njegovi ne »dirajo«, ker je ljubljanski župan »večji« od premierja in vlade. Če ga ne misli iz službe odstranit ministrica Ajanović Hovnik, ga bo na cesto »brcnila« civilna družba. Tista prava! Ne privid ljudstva, ki ga ustvarjata Jenull in Levica.
Opažam, da se pri nas mešajo civilna družba, aktivisti, aktualna politika in tista iz ozadja, ki v resnici vlada in postavlja pravila. Od pojava epidemije covid-19 naprej je postalo precej očitno, da »zainteresirani« ustvarjajo svoje »civilne družbe«, ki to niso. So del dirigirane politike in njihovih interesov. Ali bolj natančno, zaščito njihovih interesov. Med aktiviste, ki nakazujejo možnost, da bodo prišli do projektov in javnega denarja, pošiljajo svoje »figure«, katerih edina naloga je spotikanje, izločanje in na koncu prevzem. Pri tem se postavlja vprašanje, od kod prihajajo in kdo jih plačuje? Da Niko Kovač plačujejo tuje fundacije, ni nobena skrivnost. Ona je javen primer tega, kar se sicer dogaja na »nižjih« ravneh, kjer kamere ne svetijo na vsakem koraku. O fundacijah, ki plačujejo naše najbolj »znane« aktiviste in nevladnike, bom več napisal v prihodnjem tekstu. Potem bo marsikatero dejanje dobilo novo dimenzijo.
Dan zmage je. Dan ponosa, ko je dobro premagalo zlo. Eni zmago še čakamo, a koga to briga. Če ni kamer in drame, ni zime, lakote in tragedije. Dokler ne pride.
Prošnja za donacije in podporo avtorju!
