Srednja šola na Aškerčevi nekje sredi osemdesetih. Razrednik je bil naporen tip, Zdenko ali nekaj podobnega. Predmet, ki ga je poučeval je bil OTP, če morda veste kaj to pomeni. Nekaj v rangu STM, kar vam je najbrž bolj domače. Zdenko je bil strog in nekega popoldneva nam je povedal, da bomo zadnjo uro ostali v šoli in pisali »kontrolko«. Ne bo šlo Zdenko, smo sklenili na hodniku. Zadnjo uro bomo kolektivno »špricali«. Namesto v učilnici se bomo zbrali pri Konjskem repu. Starejši Ljubljančani se najbrž še spomnite, da je bila nekoč ob Ljubljanici nasproti Prešernovega spomenika slavna pivnica, ki se ji je reklo Konjski rep. Takrat piva še nisem pil, zbirališče na Prešernovem trgu pa je bilo legendarno. Nosile so se »količke«, naključni mimoidoči pa bi zaradi parkirišča Vesp zlahka pomislil, da je v Trstu in ne Ljubljani. Najbrž je takrat vsak ponosni lastnik Vespe PX 200E zvečer prišel do Konjskega repa pokazat svojo lepotico. T.i. »šminkerji« so zasedli vse betonske ograje ob Ljubljanici in trg, prostor pri cerkvi je pripadal »pankerjem.
Ob 18.30 je bil cel razred zbran pri Konjskem repu. Manjkali so trije. Le kje so se izgubili. Prišli sta obe sošolki, sicer pa smo bili v razredu samo fantje. Ugibali smo, da je trojica najbrž raje odšla domov. Eni so bili tako pridni, da niti pomislili niso, da bi se po pouku potikali po mestu. Nismo se preveč obremenjevali, kam se je izgubila trojica sošolcev. Kakšno uro smo pasli firbce in opazovali pankerje, ki so takrat odkrili prvi gel za lase, ki ga je na tržišče poslal Franci Kancilja. Videti so bili kot tisti pravi iz angleških pank fanzinov, ki so krožili po šoli. V centru se je takrat marsikaj dogajalo, kar se danes zdi nepredstavljivo. Bil je čas in pobrali smo se proti Nami na avtobus in domov.
Naslednji dan nas je pred vrati učilnice pričakal Zdenko. Srepo nas je gledal, rekel pa ni nič, dokler ni zadnji učenec sedel v klop. Potem nas je s strogim glasom obvestil, da bomo vsi dobili ukore. Razen trojice vaših sošolcev, ki si zaslužijo pohvalo, je nadaljeval. Trojka, ki prejšnji večer ni našla poti do Konjskega repa, nas je izdala in zašpecala. Od takrat pa do konca šolskega leta se nihče več ni družil z njimi. Kaj je bilo z njimi naslednje šolsko leto ne vem, ker sem se prepisal na Gradbeno šolo. Izdajalcev ne mara nihče. Izdajalci so iste sorte ljudje kot so stavkokazi. Včeraj je slovenska javnost spoznala te like na nacionalni televiziji. Si se danes zjutraj pogledal v ogledalo, Nejc Krevs? Kaj si videl? Ne sprašujem, če za tabo stoji tvoj homoseksualni partner Dušan Smodej. Si videl sebe, svoj izdajalski fris? Smodeja omenjam kar tako, ker je zmotno mišljenje javnosti, da je zbrisal iz države. Skriva se v tvojem stanovanju, kar baje ni neka velika skrivnost.
Včeraj ste gledalci lahko videli, kam gre nacionalna televizija. Kljub stavki in napovedani zatemnitvi, so se našli stavkokazi in kolegom zabili nož v hrbet. Že omenjeni Krevs je vodil tv Dnevnik, ki je bil pod nivojem skrpucal na Novi24TV. Janši so se najbrž orosile oči, ko je včeraj gledal prvi program TV Slovenija. Krevs, Pirkovič, komunisti, poboji in grobar Dežman. Pa Žiga Turk o rekomunizaciji javnega zavoda. Kot, da bi bil jaz urednik, si je najbrž mislil in v rokah vrtel meč za odpiranje pošte. Pa to še ni bilo vse. Sledila je nadgradnja jebanja gledalcev, ki so vztrajali, Hall of fame level, intervju Možine z Jančičem. To je televizija po meri domoljubcev. Včeraj so bili navdušeni. Če bo vedno tako, bomo plačevali dvojni prispevek, so se pridušali. Stanje je resno, dragi moji. Če stavkajoči ne bodo vztrajali in če Golob misli še naprej samo leporečiti, bo včerajšnji program postal nova realnost. Janševa televizija nima več sredstev in govorice, da bo Urbanija v hišo pripeljal še Aleksandra Ranta, Borisa Tomašiča, Aleksandro Jug in še koga, niso iz trte zvite. Svetina je že v hiši in pleše po notah Urbanije. Stanje na RTV je odslikava stanja v naši družbi. Najbrž nikoli v svoji zgodovini nismo bili tako »razklani«.
Zvečer so se na ploščadi pred državnim zborom zbrali tisti, ki v srcu dobro mislijo. Protest proti vodstvu RTV je bil številčen. Stavkajoče je treba podpreti. Ne vem kako? Vsak po svojih močeh. Ker zjutraj so šli spet v službo, kjer je toksično ozračje in nič se ni spremenilo. Še vedno tam smrdita Wathmough in Urbanija, ki brezsramno uničujeta program in ponižujeta zaposlene. Si predstavljate, da je Urbanija kot direktor UKOM-a vsak dan pisal neke svinjske primitivne analize o informativnem programu in poročanju. Smo se posmehovali, upravičeno. Medtem, ko smo se posmehovali, so Wathmough, Gregorčič in Kmetič ustoličili Urbanijo za direktorja televizije. Pa tega ni niti v Only fools and horses izvedbi. Kakšen Urbanija, pa domobranci in fašisti na Kolodvorski? Ne se hecat. Zaostrite stavko konkretno. Z »vilami«, če je treba, kot naši slavni predniki. Nisem prepričan, če se vsi skupaj zavedate stanja, ki vlada na nacionalni televiziji. Tam je vojna. Vojno je napovedal Janša in jo tudi sprožil. Na Trstenjakovi sicer razlaga, da gre za specialno medijsko operacijo, a tega mu nihče ne verjame. Vojna je, zato se začnite boriti. Vas gledam, zaposleni na RTV. Žal za vami ne stojijo ZDA in NATO pakt, ne dobivate pošiljk orožja in vreč denarja, pa vseeno. V boj za narod svoj! Z vami smo!