Luna vaša, zlata naša. Tako je pisalo na nepozabnem transparentu na svetovnem košarkarskem prvenstvu v Ljubljani. V spomin in čast takratni jugoslovanski reprezentanci, ki je v Ljubljani leta 1970 osvojila naslov svetovnih prvakov, so letos posneli film. Zlati kapetan slovenske košarkarske reprezentance Goran Dragić je premiero filma pozdravil na svoj način. Na tekmo svoje ekipe iz Chicaga je prišel oblečen v »puloverju« legendarne jugoslovanske reprezentance. Ne bom zapisal, da se je našim domoljubcem pričakovano utrgalo, ker ni bilo pričakovano. So bili tudi v bivši skupni državi uspehi in dosežki, na katere smo še danes upravičeno ponosni. Na avtomobile iz Kragujevca najbrž nismo ponosni, osvojena zlata medalja na svetovnem prvenstvu v košarki sredi Ljubljane pa je vsem še danes v ponos. Trije Slovenci z Daneuom na čelu so igrali za to reprezentanco. Premalo za naše desničarje. Če bi bilo vseh 12 igralcev Slovencev, bi jih motila zastava in zvezda. Olje na ogenj in pogrom nad Dragićem na družbenih omrežjih je sprožil nihče drug kot zagrenjeni šef opozicije Janez Janša.
Leta 2017 so s stisnjenimi zobmi ploskali šampionom Evrope, Dragiću in ostalim fantom, zdaj so lahko spet odložili maske. Janša Dragiću nikoli ni oprostil agitiranja za leve na volitvah in tiste številke na roki. Janez, danes je aktualno nekaj drugega. Puščava vaša, Erjavčeva naša. Saj me razumeš. Za tiste z daljšo »lajtngo« pa, Puščava je odprt tip vikend zapora za prvorazredne kriminalce tipa Janša, Bavčar, Šrot, Snežić, Antolič…., Erjavčeva pa predsedniška palača, ki jo je osvojila ena od zmagovalk tranzicijskega ropa stoletja, Nataša Pirc Musar. Tole Erjavčeva naša si prepevajo drugje, jaz z njimi nimam nič, da ne bo pomote.
Ples se nadaljuje, Svoboda raja. Meni je priznam nepredstavljivo, da od sreče skačeš v naročje in objem kandidatke, ki je porazila in izločila tvoje igralce. Najprej Kosovo, potem še Brgleza? Niti trohice sramu v Gibanju Svoboda? Na kongresu si je Golob privoščil izjave, ki se ne spodobijo niti za zadnjega zapitega vaškega svetnika iz Šmarij pri Jelšah. Opazno je, da je Golobu nenadna slava na premierskem položaju hudo stopila v glavo. To mu poleg bab v stranki megli razum, pravi vir iz njegovega kabineta.
Kongres sramote za LMŠ in SAB. Tudi sramoto in propad se da zapakirati v zmago, pravi bodoči stanovalec Puščave Roman Jakič. Njega zapora lahko reši samo dejstvo, da je kradel v sostorilstvu z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem. Dokler bo Janković nedotakljiv za pravosodni sistem, se tudi njegovim »komplicom« ni treba ničesar bati. Zmaga, končno združitev, se je pridušal Jakič. To je njegova sedma stranka. Najbrž dosežek za Guinnessovo knjigo rekordov! Tri od teh sedmih strank je celo soustanovil. Zdaj pravi, da si je vsa ta leta prizadeval za združitev satelitov stare LDS, kar se je ta vikend tudi formalno zgodilo. Resnica je diametralno drugačna. Jakič je z Bratuškovo in podobnimi kalibri vseskozi drobil levi politični prostor z vedno novimi strankami, ki so služile izključno za obrambo finančnih okopov in »tekovin« tranzicije. In trajalo bi še naprej, če temu volivci ne bi naredili konec in jih poslali na smetišče. Na njihovo srečo je imel Golob v na novo kupljeni stranki od Lebna preveč prostora, zato se je mimogrede ustavil na smetišču in pobral, kar se mu je zdelo uporabnega od odpadkov LMŠ, SAB …..! In zdaj so smeti glasne. Da smeti predvsem smrdijo, očitno nikogar več ne moti. Jakič, tišina je včasih dobrodošla.
Predstave je konec. Anže Logar je včeraj snel očala, kar je bilo razumeti kot priznanje poraza. Ne vem zakaj vsi svetovalci v kampanjah svojim strankam nabijajo očala na nos? Morda mislijo, da so videti bolj izobraženi. Včasih je veljalo, da očala po kazni božji »fašejo« knjižni molji. Kakorkoli, včeraj se je za Logarja igra končala. Zjutraj je odpeljal hčerki v vrtec in šel spat. Jutri se mora javiti pri Janezu v pisarni, da dobi nove zadolžitve. Priznam, da se zabavam, ko berem globoke misli naših kvazi intelektualcev, ki Logarja že vidijo na prestolu Janeza Janše ali celo kot ustanovitelja nove zmerne desne stranke. Kdor takšne razširja, pojma nima o odnosih v stranki SDS, vlogah članov in moči predsednika. Iz Logarja ne bo nič. Vrača se v poslansko klop in na čelo sveta stranke SDS. Rezultat Anžeta Logarja je hkrati merilo, do kod lahko seže slovenska desnica. Predsedniškim volitvam so nabili takšno težo in usodnost, da so aktivirali vso desno volilno telo. Spoznanje je sledeče. Desnica brez izdajalcev na levi, ne more nikoli dobiti večine v parlamentu. Po drugi strani pa nihče, niti predsednik vlade ali predsednici države in državnega zbora, ne moreta pošiljati 40% državljank in državljanov na smetišče. Meni je videti tako, kot bi fašist fašista zmerjal s fašistom. Če se motim, me popravite.
Golobova vlada je odstrelila družbenopolitičnega delavca stranke SDS Petra Jančiča. Ta se lažno predstavlja za novinarja in urednika, kar seveda ni. Isti rang je Bojan Požar. Jančič je eklatanten primer medijske prostitutke Janeza Janše. Zadnji dve leti je bil urednik Siol-a. Zdaj ni več. Izjavil je, da bo zdaj urednik spletnega časopisa. Jaz bom medtem urednik spletnega bloga. Kakšna jajca so sposobni prodajati razni Jančiči. Spletni časopis je njegov blog. Lahko mu rečeš portal, še vedno pa sediš doma pred računalnikom in upaš na donacije za svoje pisanje, da preživiš. To ni služba, še manj plačano uredniško mesto, a ne Pero. Zanimivo, da za takšnega borca ni kruha na Novi24 ali Demokraciji. Kar se pa Siol-a tiče in izjav, da ga nekateri ne bodo več brali, drugi pa, da ga bodo zdaj spet začeli, ko je odletel Jančič? Kaj je zdaj drugače, razen nedeljskih vazelin kolumn urednika? Razen privoščljivosti Jančiču, drugega rezultata jaz ne vidim. Siola Jančič ni uničil, kar uspešno počnejo njegovi somišljeniki z nacionalko na Kolodvorski.
Pred vrati je svetovno prvenstvo v nogometu. Gostitelj je Katar. Gre za najbolj sporno prvenstvo do zdaj. V oči bode grozljiv podatek, da je med gradnjo stadionov umrlo 6000 delavcev. Svetovno prvenstvo so v Katar pripeljale podkupnine in korupcija na najvišjih nivojih. Kogar zanima več, naj si ogleda dokumentarni film FIFA, ogled je možen na Netflixu. Naj se igre začnejo, o kruhu bomo kasneje.