Me veseli tisti dogodek na Nazorjevi in vaši odzivi. Lista motenih in fuknjenih lutk iz obeh bregov je vse daljša. V jok in požgat gostilno, ker se zajetna gospa ni mogla posrati v njej? Dragi bralci, ki ste še ostali. Priznam, da mi je mučno, ko se znajdem na isti strani kot tisti, ki jih iz dna duše preziram. Ne morem pa delati budalo iz sebe. Če je nekaj narobe, je narobe. Pa naj bo z leve ali desne. Kar se RTV tiče, z vsem srcem podpiram tiste, ki jih Janševa falanga šikanira in onemogoča normalno delo. Seveda sem trikrat ZA, kar se referendumov tiče. AMPAK! Saj veste, kaj je vse pred to besedo!? Gospodična vsemogočna in njene smrklje so me z njihovo vsiljivo in agresivno kampanjo prepričale, da na referendum ne grem. V nedeljo se bom zleknil na kavč in igral PlayStation. Volišče me ne bo videlo. Zakaj bi podpiral ljudi, ki mene niso nikoli podprli? Kje je bila civilna družba, razne pravne mreže in nevladne organizacije, ko me je sekta organizirano napadla s tožbami? Nihče se ni oglasil. Zato si v tem trenutku čisto intimno mislim nekaj, kar mi boste zagotovo zamerili. Popušite referendume, lepo prosim. Naj vam Wathmough, Urbanija in kompanija jebejo mater na žive in mrtve, dokler Kolodvorska ne crkne.
Čez približno tri ure se moram prikazati na ljubljanskem sodišču. Čaka me preiskovalni sodnik. Če hočete verjeti prav, če ne pa tudi prav. Prvič v življenju grem na sodišče zaradi nečesa, s čimer nimam nobene veze. Ampak res nobene. V petek bi se moral zglasiti na Okrajnem sodišču, pa me zaradi bolezni ni bilo. Če bi bil v petek v boljšem stanju, bi to napisal za petek. Da grem prvič na sodišče zaradi nečesa s čimer nimam nobene veze. Zagovarjal naj bi se zaradi tega, ker naj bi bivšemu direktorju davčne uprave poslal grožnje po elektronski pošti. Resnica je, da Ivana Simića ne poznam in ničesar nimam z njim. Še manj, da bi mu grozil. Grožnje iz moje elektronske pošte je med drugim dobilo tudi ameriško veleposlaništvo v Ljubljani. V zahtevi za preiskavo piše, dan naj bi jim poslal 47 groženj! Zaradi tega so na Prešernovi vpoklicali marince in dodatne varnostnike, ker so pričakovali moj napad. Bere se kot znanstvena fantastika. Diplomatka na veleposlaništvu Susan K. Falatko se je zaradi tega počutila osebno ogroženo in so ji dodelili 24 urno varovanje. Vse to piše v zahtevi za preiskavo. Mene najbolj bega to, da mi nihče ni potrkal na vrata in nataknil lisic, če bi bilo vse to res?
Jaz nikoli nikomur nisem pošiljal ničesar. Zaradi sodnih postopkov sem moral naročiti forenzično preiskavo in jo plačati iz svojega žepa. Preliminarna preiskava je pokazala, da so mi v računalnik vdrli aprila 2020 in namestili zlonamerno kodo. V obdobju april 2020 do april 2022 so bile iz mojega elektronskega naslova poslane grožnje 31 osebam + ameriškemu veleposlaništvu. Za vse skupaj sem izvedel, ko mi je poštar vročil vabilo na sodišče. Nobene policije ali kriminalistov ni bilo pri meni. Nihče me ni nikamor klical. Če to ne smrdi do neba, ne smrdi nič. Ena zanimivost okoli tega. V teh papirjih v zvezi z ameriškim veleposlaništvom piše, da so vpoklicali dodatne marince in varnostnike, ker so pričakovali moj napad. Da vedo kdo sem, bivši vojak specialec in zato zmožen uresničiti grožnje. Jaz sem v tem času večkrat prišel na petkove proteste in hodil po Prešernovi mimo njihovega veleposlaništva. Kako, da nihče ni skočil name, če so pričakovali atentat? Vse skupaj je tako za lase privlečeno, da boli. V oči bode, da se je vse skupaj začelo, ko je na SOVO prišla Janševa ekipa aprila 2020. In končalo se je aprila 2022, ko je SOVA dobila novo vodstvo. SOVO omenjam, ker v forenzičnem poročilu piše, da ima agencija opremo, znanje in kadre za izvedbo tovrstne pizdarije. Poleg nekaj posameznikov ranga Matej Kovačič, ki je desna roka Janeza Stuška, zdaj bivšega direktorja SOVE. Stušek je odvetnik, ki je zastopal vse tožbe podganjega klana proti meni. Očitno je prakso nadaljeval na SOVI.
Včeraj se mi je milo storilo zaradi nečesa, kar vam ne bi opisoval. Me je pa spomnilo na neke druge čase in mojega bratranca Robija. Bilo je leto 1991 in Robi je imel razgovor za prvo službo. Dan prej je obiskal frizerja, ki ga je obril po glavi. Doma je njegov fotr (moj stric) ponorel v stilu, z obrito glavo te nihče ne bo zaposlil in ga vrgel iz hiše. Važen je prvi vtis. Ko sem bil majhen otrok, se spomnim, da mi je mama vseskozi težila, da imam čisto spodnje perilo. Če se kaj zgodi in te peljejo v bolnico je to pomembno, je govorila mama. Kaj naj bi se mi pa zgodilo, nisva razpravljala. Včeraj sem moral kupit nove hlače, ker se ne spodobi na sodišče v strganih kavbojkah. Nekoga zraven mene je to najbolj skrbelo. Dobri stari časi.
Še dve uri do preiskave. Moram končat tole, nimam več časa. Na sodišče grem sam, ker nima več denarja za odvetnike. Futrajte z donacijami pujske z zlatimi žlicami v riti. Tisti iz istega socialnega okolja naj medtem krepnejo-mo. Ko te jebe, če nisi iz prve lige socialnega okolja. Ni svoboda za vse, zdaj je čas socialističnih kulakov.