Janša v resnici dobiva in stranka SDS je močnejša kot kdajkoli prej? Ni to tvitnil kakšen napet mladec v kleti Trstenjakove ampak je to izjavil dr. Igor Lukšič v oddaji intervju na strankarski televiziji SDS. Potolčena vojska SDS je več ali manj pometala puške v koruze in oznanja, da se ne grejo več. Potem pa pride Lukšič in jim oznani, da pravzaprav zmagujejo. Janša v resnici dobiva, Slovenija in Golob se treseta pred njim, stranka je konsolidirana in okrepljena, je doktor pihal na rane občinstva Nove24TV. Ko slišiš takšne izjave od profesor doktorja, se nehote vprašaš podobno kot pri Boštjanu M. Turku ali Boštjanu M. Zupančiču. Kaj je šlo narobe in kdo je tu nor?
Igor Lukšič se zadnja leta druži s Požarjem, redno gostuje na Novi24TV in v oddajah nacionalne televizije, ki jih vodijo Janševi nastavljenci. Njegova agenda je nabijanje po stranki, ki jo je nekoč vodil. S Pertinačem sta nekoč nosila enaki partijski knjižici. V boljših časih je bil ta celo državni sekretar. Potem je srečal Bojana Požarja, ki ga je spremenil v trač operaterja po svoji meri. V oddajo, ki jo je podedoval od Požarja, Pertinač vabi komentatorje podobnih usod. Bivši, odrinjeni, propadli, blazni in pozabljeni »javni obrazi« zlivajo gnojnico po vseh, ki so se jim zamerili. Lukšič je tam nepogrešljiv komentator. Pertinač lahko začne o košarki, pa bo Lukšič stavek končal z Janšo ali SD-jem. Očitno je, da nikoli ne bo prebolel, da ga je vodstvo stranke odstavilo iz predsedniškega položaja in zamenjalo z Dejanom Židanom. Bolečina, razočaranje in ponižanje, je to slikovito opisal Lukšič. Upor traktoristov in podeželja v stranki SD je bil dirigiran iz Murgel, še danes zatrjuje vsakomur, ki ga je pripravljen poslušati.
Po svoje je žalostno gledati, kam nekateri padejo. »Uglednemu« profesorju dr. Boštjanu M. Turku so vsi resni mediji zaprli vrata. Nazadnje je bil kolumnist Reporterja, kjer so se razšli, ker odgovorni urednik ni hotel objaviti njegovih sodnih obračunavanj. Še sestra mu je povedala, da ni žrtev pravosodja ampak idiot, on pa je šel oznanjat tisto vižo o vratih. Ko se ena zaprejo (na Reporterju), se druga odprejo. In končal na Požareportu. Brez heca, zdaj je ugledni profesor vajenec trač operaterja Bojana. Povej mi s kom se družiš in povem ti kdo si, očitno drži. Pred več leti niti nisem vedel, kdo je Boštjan M. Turk, dokler ni v Reporterju reklamiral svoje knjige. Objavljen je bil abecedni seznam vseh, ki so v knjigi omenjeni. Tam najdem svoje ime? Zakaj in v kakšnem kontekstu bi mene omenjal, mi ni bilo znano. Približno pol leta kasneje na obisku pri znancu zagledam Turkovo knjigo. Lahko pogledam? Seveda. Najdem na katerih straneh me omenja in preberem, kaj je profesor napisal. Ime in priimek je bil pravilo napisan, vse ostalo pa 100% laž. Če se je o meni vse zlagal, se je tudi o drugih, to je dejstvo. Tisti, ki ga bolje poznajo pravijo, da bo tisto najbolj nagnusno laž, ki kroži o neki osebi vzel za sveto resnico in jo razširjal naprej.
Podobno počne Janez Janša. Njemu je zelo dobro znano, kaj je bilo s pokojnim novinarjem STA Borutom Meškom. Odpuščen je bil zaradi nesposobnosti in političnega navijaštva. Isti rang kot Urbanija, takrat njegov najboljši prijatelj. Zdaj imajo desni celo Meškovo nagrado. Najbrž za vazelin leta v zvezi z Janšo. Lahko mi verjamete, če Urbanija slučajno škripne na Veliki Planini, bo po njem poimenovana novinarska nagrada za izredne dosežke. Pri njih za izredne novinarske dosežke šteje laž, ki se je prijela kot resnica. Nagrada Urbanija bo najbrž namenjena tistemu, ki bo v tekočem letu uspešno uničil kakšen javni zavod. Jančič je kandidat za nagrado v zvezi z romunskim računom Roberta Goloba. Dobro, Jančič kandidira v več kategorijah, ne samo eni.
Pri vseh tem prodajanju novinarskega ugleda je zanimivo, da Janša v resnici ne ceni in spoštuje novinarjev, ki zanj lažejo in zganjajo strankarsko propagando. Kot tista z izdajo. Izdajo ljubi, izdajalce prezira. Za Jančiča, Vasleta in Voduška je leta 2008 izjavil, da so koristni idioti. Koga ima Janša za resne in kredibilne novinarje, je povsem druga zgodba od tega, kar otresa javno. Mastnak, Milharčič, Miheljak, Žerdin in Markeš so novinarji, ki jih Janša dolga leta pozorno bere in intimno občuduje. Ko je imel SDS štab v centru Ljubljane na ulici Komenskega bataljona, me je Janša nekoč ob 4 zjutraj poslal po časopise na Tivolsko črpalko. Delo, Dnevnik in Večer. Čeprav je bila stranka naročena na vse tri izvode, ki so jih dostavljali okoli 6 ure zjutraj, Janša ni mogel počakati še dve uri, da se zdani. Očitno je bil vnaprej obveščen, kaj bo objavljeno. Ne spomnim se več, kaj se je takrat dogajalo v Sloveniji ampak Janša je bil že takrat obseden z mediji in novinarji. Z razcvetom interneta in družbenih omrežij, je njegova obsesija dosegla neverjetne razsežnosti. Psihiatrija je pri njem odpovedala na celi črti.
Kaj bomo s sovražnim govorom in ugrizni se v jezik bedarijo? Kolikor mi je znano je težava v »tipkah« in ne jeziku. Kaj je sploh sovražni govor. Po zdaj znani definiciji je kruta resnica brez politične in ostalih korektnosti sovražni govor. Če pedru rečeš peder, je to sovražni govor. Pravilno in politično korektno je naziv »istospolno usmerjena oseba«. Zame bodo pedri vedno pedri, vi pa kakor hočete. Pa ni nujno, da je to oznaka spolne usmerjenosti. Jaz sem za Janšo večkrat rekel, da je navaden peder. Pa jaz in vi vsi vemo, da se to ne nanaša na njegovo spolno usmerjenost. Ker kar se tega tiče, dokazano ni peder. Z Lukšičem sem začel in bom končal. Igor ima pri Janši oznako koristen idiot. Pa ni novinar. Greznica v Sloveniji res nima dna.