Ne vem kako vi začnete dan, jaz najprej pogledam elektronsko pošto in novice. Kar se novic tiče ima vsak svoje vire, ki jim recimo temu zaupa. Za dobro jutro niti največji verniki ne berejo svojih portalov, ker enostavno vejo kar vemo vsi. Niso namenjeni informiranju temveč blatenju političnih nasprotnikov. Kadar smo v kakšni kampanji kot smo sedaj, mediji postanejo vojno polje, novinarji pa ne igrajo ZN in modrih čelad. Reporter se lahko še tako spreneveda in bralstvu razlaga, da je funkcija predsednika preveč pomembna, da bi kaj v zvezi s kandidati ostalo zamolčano. Revija in njen portal sta na misiji rušenja kandidature Nataše Pirc Musar. Z roko v roki s portalom Necenzurirano. Na začetku kampanje je NPM izjavila, da lahko pri teh dveh medijih plačaš napade na druge ali pa kupiš mir. Aleš miru na sestanku z Odlazkom ni uspel kupiti, kdo je naročil in plačal napade nanjo, lahko le ugibamo. Pred mnogimi leti mi je novinar Dnevnika Toni Perić dejal, da vsako jutro pogleda Požareport. Temu desni naročajo koga napasti. Napadeni ponavadi ogroža Janšo ali kakšen položaj, ki ga zaseda pripadnik sekte. Tako veš, da se nekaj dogaja. Iz ljubega miru Požar nikogar ne blati, žali in piše pravljice o njem. Najprej pride naročilo. Od takrat je preteklo morje časa, svoj lažnivi portal je pred leti zaklenil za peščico iz mehurčka, modus operandi pa ostaja isti. Danes ni več novinarja, ki ne bi imel etikete, da nekam spada. Večerna poročila? Več ali manj verjamem vremenski napovedi in tistemu na koncu, športnih rezultatov si ne morejo izmisliti in lagati. O vsem vmes pa lahko in to pridno počnejo. Ne navijam za NPM in ne bom glasoval za njo. Da so ji nekateri mediji narisali tarčo na čelo vidimo iz letala, če smo pošteni! Da gresta politika in poštenje skupaj kot olje in voda, mi ni treba nikomur razlagati. Moj glas v nedeljo bo šel Sabini Senčar. Od kje Logarju skoraj 40% na anketah je najbrž poglavje znanstvene fantastike. Logar je ja SDS, vse ok z vami?
Jutro se ne začne z gledanjem v telefon ampak sprehodom. Stres in slaba volja lahko počakata, dokler sprehajam psa. Enkrat do osmih je sprehod končan in stanovanje pospravljeno. Potem sem pripravljen na soočenje z realnostjo. Ne zanimajo me dnevne novice, športni rezultati , domača politična kloaka in vojna v Ukrajini. Najprej pogledam Gmail in odposlano pošto. V zadnjih letih so mi tolikokrat vdrli v elektronsko pošto, facebook, blog in 2K račun, da ne štejem več. In potem sredi noči raznorazni naslovniki dobivajo neprimerne vsebine iz mojih naslovov. Dokler ni bilo reakcije na to, niti nisem vedel kaj se dogaja. 2K račun so mi blokirali trikrat zapored zaradi neprimerne komunikacije z administratorji. Kako, če nikoli nisem komuniciral z njimi? Po številnih pritožbah in temeljiti preiskavi so mi račun vrnili, ko so ugotovili, da komunikacija prihaja iz Rusije. Gesla lahko menjam in kompliciram na tri dni, pa vseeno pride tisto zoprno obestilo; vaši podatki in geslo so bili razkriti, ukrepajte. Nekdo, ne vem več kdo je rekel, da se uspeh meri po številu sovražnikov. Jaz uspehov ne zaznavam, sovražnikov pa kot listja in trave. Komplet desnica in kup užaljenih, ki s sekto nimajo zveze.
Poleg pošte me zanima stanje na PayPalu. Želodec me boli vnaprej zaradi tega. Preganjajo me računi, datumi, čas se ,i neizprosno izteka. Kot na športni tekmi. Zaostanek še ni usoden, z malo sreče v zadnjem napadu lahko izsilim podaljšek. Kaj v življenju pomeni športno izgubiti? Ne vem, veste vi? Poraz je poraz, kakorkoli ga interpretiraš. Niso sicer vsi porazi enaki. Poraz z Bosno je bil opozorilne narave. Usoden poraz je sledil s Poljsko. Jaz si slednjega ne smem dovoliti. Zato klik PayPal please.
Pa smo pri športu. Čez lužo se je začela nova sezona NBA. Goran Dragić je pri Chicago Bulls začel svojo zadnjo sezono v ligi, Luka Dončić pa v stari sredini začenja svojo peto. Mediji sramežljivo omenjajo spor med zvezdnikom in mamo, ker se ne želijo zameriti nikomur. Luka bi rad imel popoln nadzor nad svojo blagovno znamko, mama pa ga hoče zaščititi pred požrešnimi agenti, ki so ga okupirali zadnji dve leti. To lahko izveste v domačih medijih. V resnici gre za pravo vojno med mamo in sinom. Na ameriškem sodišču tožita eden drugega, pogovarjata se samo še preko odvetnikov. Mama Mirjam se je na začetku Dončićeve kariere v NBA vselila v stanovanje, ki je bilo poleg sinovega. Da bo vse pod nadzorom. V Madridu je bilo to razumljivo, ker je bil bodoči zvezdnik mladoleten otrok. Mirjam je postala del uprave Real Madrida. Kasneje vsi so si oddahnili, ko je fant prestopil v NBA, da so se je rešili (vir španska Marca). V Dallasu pa? Na zahtevo Lukovih odvetnikov, se je pred začetkom letošnjega evropskega prvenstva iz stanovanja izselila. Vojna se nadaljuje na sodišču.