Hinavska država

Si predstavljate, da je Miha Kordiš predsednik države? Najbolj radikalen poslanec Levice seveda nima nobenih možnosti za drugi krog, kaj šele zmago. Zato se poraja vprašanje, čemu kandidatura, kampanja in zapravljanje denarja za nekaj, kar je vnaprej obsojeno na poraz? Ena dobra življenjska šola je, ki sem jo jaz dal skozi in njen nauk bi moral vsakdo spoštovati in upoštevati. Ne začenjaj bitk, ki jih ne moreš zmagati. Kakšna so predsedniška pooblastila slovenskega predsednika vam je znano. Fikus varianta funkcija. Zato kandidate na soočenjih sprašujte o stvareh in delu, ki se tičejo funkcije predsednika države. Če bi Miha rad rovaril proti kapitalistom, se zavzemal  za javno zdravstvo in šolstvo, bo zdajšnja funkcija poslanca kar pravšnja. Predsednik s temami, ki jih odpirate nima nič.

 Najbrž najpomembnejšo pooblastilo predsednika države je imenovanje ustavnih sodnikov. Razni Šorliji, Jakliči in podobni primerki nimajo tam kaj iskati na Ustavnem sodišču, ker so izvrševalci volje točno določene politične sekte. O tej temi naj se izjasnijo kandidati, ker konec koncev ima Ustavno sodišče zadnjo besedo v tej državi. Biti predsednik Slovenije je zagotovo ena od najbolj sanjskih služb na svetu. Pet let živiš kot bog. Šofer, varnostniki, sprejemi, banketi, potovanja in žretje zastonj. Ne odločaš o ničemer, torej nobenega stresa in odgovornosti. Vsi se ti klanjajo in odpirajo vrata. Lahko imaš mnenje o vsem ali pa ničemer. Trd bo pristanek Boruta Pahorja v »normalno« življenje, ko bo predal luftarsko službo nasledniku ali naslednici.

Včeraj je prišlo do menjave vojnih ujetnikov med Ukrajino in Rusijo. Baje sta največjo vlogo odigrala turški predsednik in saudski princ MBS. Na veliko presenečenje mednarodne javnosti in mene osebno, so bili med zamenjanimi vojnimi ujetniki tudi tuji borci, ki so veljali za mrtve. Vsaj za trojico, med njimi tudi za Hrvata Vjekoslava Prebega sem bil prepričan, da so jih usmrtili. Sodišče jih je obsodilo na smrt s streljanjem. V začetku tega meseca so Telegram preplavila sporočila in pričevanja, da so Kanadčana, Britanca in Hrvata usmrtili. Vsi, ki se imajo za verodostojne vire so potrdili to novico. Najbolj znan Srb, ki se zadnjih osem let na vzhodu Ukrajine bori na strani Rusov Dejan Berić, je objavil videoposnetek v katerem je zatrjeval, da so jih res ustrelili. Berić je srbski ostrostrelec, po činu je polkovnik in ima rusko državljanstvo. V Srbijo se ne sme vrniti, ker bi ga takoj zaprli. Na vzhodu Ukrajine je končal, ker je moral pred organi pregona Srbije pobegniti. Deki news je njegov kanal, kjer objavlja svoje in podvige ruske strani. Po včerajšnji menjavi vojnih ujetnikov se je še enkrat pokazalo, da je resnica prva žrtve vojne in, da ne gre nikomur verjeti.

Evropskega prvenstva je konec. Življenje teče naprej. Sprijaznite se že, da se tokrat ni izšlo. Ne, bolečina je prevelika. Zdaj ste na dan privlekli, da je za sramoten poraz proti Poljski ponočevanje naših reprezentantov. Očividci trdijo, da so do petih zjutraj kartali in popivali. Zainteresirana javnost se zgraža, košarkarska zveza pa vse zanika. Bolje, če bi molčali. Mladih fantov polnih testosterona ne moreš za mesec dni izolirati in jih ob desetih zvečer pošiljati spat. Ne se sprenevedat. Nedolgo nazaj se dobro spomnim istih očitkov in odziva javnosti. Naša košarkarska reprezentanca je popivala in igrala karte. Takratni nasprotnik je o dogodkih v naši reprezentanci delil fotografije na družbenih omrežjih. Zvečer smo jih nabili in ni bilo nobenega zgražanja. Fante ste slavili po družbenih omrežjih in jih pozivali, naj naslednjič spet vržejo karte in popivajo dolgo v noč. Zdaj vam gre pa v nos? Če bi se obrnilo drugače, bi eksplodirali od navdušenja, da so po nočni veselici odpihnili Poljake. Nismo v Berlinu izgubili vojne, Trsta in Istre, zato končajte z iskanjem krivcev.

Na temni strani države vse po starem. Za vse je kriv Golob. Pa Kučan seveda. V oddajo na najbolj noro in lažnivo televizijo je klicalo nekaj upokojencev, ki so očitno v hudi stiski. Da ne morejo preživeti s 600 evri pokojnine in v kakšni bedi živijo. Zelo verjamem, ker življenje s 600 evri ni življenje ampak ponižanje in trpljenje. Se pa sprašujem, kako so preživeli zadnje dve leti, ko je bil predsednik vlade Janez Janša. Tudi takrat so imeli 600 e pokojnine, pa niso klicali Tomašiča in jokali, da nimajo za jest. Če je oblast prava, je tudi trava dobra potemtakem? Meni je žalostno, kaj žalostno, katastrofalno in nesprejemljivo, da imajo upokojenci tako sramotno nizke pokojnine. Kaj je Desus v dveh desetletjih naredil za upokojence? Nič. Kaj so vse leve vlade storile za upokojence? Nič! Kaj so tri Janševe vlade v zadnjih dvajsetih letih naredile za upokojence? Nič! Zato vsi skupaj zaprite gobce. Sram naj vas bo vse skupaj.

Nikoli ne bom pozabil leta 2001. Na železnici po tisti intervenciji Slavka Kmetiča sem končal na ŽIP-u. Nisem se hotel redno zaposliti ampak sem delal na tuje študentske napotnice, da je bilo več denarja. Nekega dne je bilo zaradi neljubega zapleta z varnostniki v predsedniškem vagonu vsega konec. Ker sem bil prepoznan, so se na upravi ustrašili in me čez noč redno zaposlili. Mesec dni kasneje pa življenjski šok. Dobil sem plačilno listo. Plača 63.000 SIT. Z napotnicami sem zaslužil okoli 300.000 SIT mesečno, kar je približno zadostovalo za preživetje. Potem pa redna zaposlitev in plača 63.000 SIT. Se delate norca, sem vprašal direktorja Bučarja. Samo najemnino za stanovanje plačujem 700 DM, kar je bilo takrat cca 70.000 SIT. Da vseh ostalih stroškov in treh majhnih otrok ne omenjam. Strgal sem plačilno listo in odšel domov. Tja se nisem vrnil nikoli več. Takoj naslednji dan sem poiskal taksiste in se zapisal kriminalu. Za golo preživetje sem ponoči s taksijem vozil ilegalce do italijanske meje. 3000 DM je bila takrat vožnja od hotela Lipa na Celovški do bližine Fernetičev. Kako naj preživijo upokojenci? Vozijo ilegalce, kot jih je oni nesrečnež Mirko, ki je potem lagal, da je bil ugrabljen?  Kar se upokojencev tiče, so zatajile vse vlade. So bili pa vedno priročni za vrtenje gobca politikov, ki so si obetali njihove glasove. Alenka Bratušek npr. Kje je zdaj vsa silna skrb za naše upokojence?  Spomnim se desetletje in pol nazaj, ko sem bil odvisnik. Upokojenci so prihajali pred  Metelkovo in narkomanom prodajali svoje tablete, da so imeli za hrano. Tudi to je Slovenija dragi moji.   

Scroll to Top