Lepo je s kakšno gesto spomniti na tiste, ki potrebujejo pomoč. Npr name z donacijami. Neokusno pa je, da tisti, ki imajo moč, da stvari spremenijo na bolje, guncajo afne. Za otroke z rakom gre, se razburja Urška KZ? In kakšno je sporočilo debilnega videospota, ki sta ga posnela Dejan Zavec in Urška KZ? Urška je otrok z rakom, Zavec pa rak. In Urška ga pretepe. Premaga raka. To je sporočilo. Če bi scenarij napisali osnovnošolci, bi jih s tem poslal v vrtec. Ne biti kot SDS ovci, ki morajo po defaultu ploskati vsaki Janševi potezi. Če je nekaj sranje, recimo temu sranje. Nihče od otrok, ki se borijo z rakom ne ve, kdo je Dejan Zavec. Drugo bi bilo, če bi privlekli Luko Dončića, edinega slovenskega športnika, ki ga pozna vsak otrok. Urška je jezna na tiste, ki so delili fotografije bizarnega snemanja spota. Da so otrokom uničili presenečenje? Ta baba res ni diht. Ona res verjame, da se bodo otroci onesvestili od sreče, ko bodo zagledali njo v boksarskih rokavicah? Ko pride tisti čas, ko bo GS začel razpadati (enkrat bo zagotovo prišel), bo Urška prekašala Aleksandro Pivec , ko bo šlo za obrambo svojega položaja in privilegijev. Sicer pa me zanima, kako ta spot spravijo do otrok? Jim v sobi prižgejo televizor, je to na ukaz v skupni igralnici? Če jim je res toliko do teh otrok, ki se borijo z rakom, naj obiščejo njihove starše in vsakemu stisnejo eno svojo poslansko plačo v roke. Bodo imeli vsi več od tega. Razen Urške. In na koncu pridemo do tega, da je bil spot posnet zaradi afnaste predsednice državnega zbora, ne pa otrok. Luka Dončić je te iste otroke obiskal in jim prinesel velike vreče dragih daril, ne pa beden videospot z mamo Mirjam. Ta tudi misli, da se svet vrti okoli nje, ne pa sina.
Slovenija je naporno okolje za drugačne. Na to tragično zgodbo sem se spomnil, ker se toliko govori o transspolnih osebah. Najbrž vas večina ve, kdo je Lia Bordon, nekoč Janez Aljančič. Njena-njegova zgodba je po vseh medijih, družba in družina pa sta spremembo spola in življenja v glavnem pozitivno sprejela. Razen staršev, kar je meni razumljivo. Niso pa vsi pozitivno sprejeti. Poznam zgodbo o fantu iz neke vasi, ki se je tragično končala. Takrat, bilo je to pred več kot 20 leti, sem delal na Slovenskih Železnicah, točneje na ŽIP-u. To je bila ta slavna služba, ki mi jo je uredil Slavko Kmetič. Na ŽIP-u se ukvarjajo s čiščenjem vlakov, vagonov, postaj in prostorov železnice. Bil sem nadrejeni par snažilkam in čistilcem. Vagone so takrat čistili študenti. Šlo je za dobro plačano delo, kar se študentov tiče. In nekega dne do mene pride nov študent z napotnico. Moje naloga je bila, da mu dodelim garderobno omarico v skupni garderobi, dam delovno obleko, čistila in vagon. Sprva sem mislil, da gre za nateg. Na napotnici moško ime, pred mano pa čudna ženska. Vsaj tako sem sprva mislil. Dolgi črni lasje, make up, umetni nohti in kmečka obleka. Kaj je zdaj to? Tip se oblači v žensko. Pospremil sem ga do garderobe in predstavil ostalim zaposlenim. Potem sem odšel do svoje pisarne. Še preden sem prišel do vrat, pa salve smeha in krohotanje v garderobi. Vrnil sem se nazaj, tam pa scena kot v kakšni balkanski komediji. Novi se je moral preobleči v delovno obleko. Ko je odložil svoja oblačila, so na njemu ostale rdeče samostoječe nogavice in tangice. Da bo bolj razumljiva scena. V garderobi je bila z njim gruča primitivnih južnjakov, ki so si ga na polno privoščili, da sem moral posredovati. Svetoval sem mu, naj gre v žensko garderobo, pa se je nekaj primitivnih Bosank uprlo. On je muško, pederčina, so se zgražale. Prvi dan se je potem oblekel v moji pisarni, čez dan pa je takoj postal atrakcija železniške postaje v Ljubljani. Pometal je postajo in praznil koše za smeti. Mimoidoči so se ustavljali, zgražali in ga obmetavali z bolnimi pripombami. Da bi ga zaščitil, sem ga umaknil na vagone. Ker so bili vagoni daleč najbolje plačani, je seveda sledil upor. Takrat sem se postavil zanj in si nakopal nove sovražnike med Bosanci. Tip je vztrajal kakšen mesec, potem je obupal. Obesil se je. Na železnici. Bil je to žalosten dan, nikomur več ni bilo do smeha. Naslednji dan je eden od »Bosancev« spraznil njegovo omarico, stvari pa vrgel v smeti. Kot, da ga nikoli ni bilo.
Med nami so drugačni. Če jih ne morete sprejeti, jih vsaj pustite pri miru. To za danes.