Srbija je zavita v črnino. Dan po tragediji je bila odigrana košarkarska tekma med Partizanom in Realom iz Madrida? Nekaj ur po tekmi se je v bližini Beograda začel nov strelski pohod. Morilec »Đubre«, kot ga je poimenoval srbski predsednik Vučić, je bil oblečen v majico, ki jih pri nas nosijo pripadniki skrajne desnice. Tiste skrajne desnice, ki se spogleduje s Hitlerjem. Življenje v Srbiji se je ustavilo. Očitno tudi pri nas, saj so vse novice povezane z žalujočo Srbijo. Janša je še enkrat več dokazal, da je navadna brezčutna svinja. Našel je fotografijo igre ruskih otrok z lesenimi pištolami, zraven prilepil Miho Kordiša z družino in stranki Levica očital odgovornost za pokol v Beogradu.
Da ne boste mislili, da je to dno. Počakajte par dni, Janša vas ne bo razočaral. Ranjena in poražena zver opleta na vse strani. Še Urška jih je dobila in se z otroci skrila v sosednjo hišo k staršem. Naslednji dan pa zamaskirana s pudrom v odvetniško pisarno.
Moje srce je slomljeno. Župan Beograda je zavrnil Dončićevo populistično ponudbo. Vučić je zavrnil podobno ponudbo Đokovića in nekaj tisoč podobnih ponudb milijonarjev iz srbske športne in estradne scene, da bi krili stroške pogrebov in “post pomoči” svojcem žrtev. Na spletni strani navijačev Dallasa se je pojavil zapis;
Luka! Amerika je tvoj dom zadnjih 5 let. V času tvojega bivanja v Ameriki, se je zgodilo več kot 150 strelskih napadov na ameriških šolah. Tvoje srce je ostalo jekleno. Nikoli se nisi oglasil ali ponujal pomoči. Ostani v Beogradu, kjer je tvoje srce. Partizan te bo vesel.
Župan Beograda je vse »dobrotnike« z zlomljenim srcem prosil, naj denar raje namenijo socialnim ustanovam v Beogradu. Pozabil je nagovoriti medije, da stojijo pred temi ustanovami. Če ni kamer, ne bo nobenega zvezdnika in denarja, to je jasno vsem. Krivec za obe tragediji je znan. Nasilne videoigre in Amerika. Zelo prikladno. Kdor se ne strinja, je najmanj idiot. Vzgoja doma in šolski sistem po vašem nimata veze s tem? Če je prva unikatno odvisna od vsake družine posebej, je druga odvisna od države in sistema, ki ga uvaja v šolah. Ta pa je v popolnosti zgrešen.
Naš šolski sistem proizvaja »punčke«. Ukrojen je po meri klišejske piflarke, testosteron je prepovedan. Namesto, da bi stopili na zavoro, drvimo dalje v katastrofo. Napovedujejo skupne toaletne prostore v vseh šolah. Večina šolskega kadra so učiteljice, ki spodbujajo »piflanje« in zatirajo kreativnost. Moški učitelji so več ali manj redkost po šolah. Potem so tu še nemogoči starši, ki šolam grozijo s tožbami vsakič, ko sonček nezadovoljen pride domov. Na nekaterih ljubljanskih šolah se bojijo podeljevati nezadostne ocene in vzgojne ukrepe, ker se bojijo maščevanja. Ne učencev ampak staršev.
Rupar ne bo odnehal. Nov miting je napovedal 31. Maja. Najbolj zagreti podporniki rušenja vlade že iščejo donatorje za avtobusne prevoze. Zdaj je napovedal afero večjo od Patrie? Janez tega zagotovo ne bo vesel. Rupar bo zdaj dokazal, da je bil nedolžen in po krivem obsojen. Slednje ne gre v kontekst njegove preobrazbe iz lopova v poštenjaka in srečanja z bogom v zaporu. Čakam, kaj bo tokrat napletel za vedno manjšo čredo. 44.000, dobra Pavle. Kot tista iz TW, ko Miha objavi posnetek tekme občinske lige s 50 gledalci in pripiše, »polne tribune 5000+«! 31. Maja jih bo 50.000+ tudi, če Rupar sam stoji na trgu. Nedolžen prevarant torej? Petkrat pravnomočno obsojen. Vedno zaradi goljufij. Tu ni naključij, Rupar je prevarant z dušo in srcem.
Tista od zadnjič. Leta 2006 me je Njavrov prijatelj prosil za uslugo. Imena se ne spomnim, a gre za majhnega debelega plešastega tipa zelo svetle polti, ki vozi črne kombije za vlado in RTV. Baje je iz Grosuplja in ima podjetje za prevoze. Njavro mi ga je predstavil na snemanju filma Nikogaršnja zemlja, kjer je prav tako vozil kombi. Leta 2006 so vsi zainteresirani vedeli, kam sem zabredel in s čim se preživljam. V centru mesta srečam tega voznika kombijev in on me vpraša, če lahko »kaj zrihtam«. Kaj? Belo? Lahko, koliko rabiš ….? Pet gramov. Lahko. Pripravi 400 evrov. Potem pa; Joj ni zame. A lahko to odneseš na Kolodvorsko na RTV in pri vratarju pokličeš Jožeta. Lahko. Katerega Jožeta? Reci vratarju, naj pokliče direktorja Možino.
Pol ure kasneje vkorakam v avlo RTV Slovenija. Vratarju rečem, če lahko pokliče Možino, da imam nekaj zanj. Vratar pokliče in čez nekaj minut pride Možina. Ko je zagledal mene in me prepoznal, je prebledel kot zid. Urno se je obrnil na peti in dobesedno pobegnil. Najbrž se je ustrašil, da bi ga Janezu zatožil. Ne vem? Vprašal ga nisem nikoli, zakaj je takrat pobegnil.
Hvala za donacije
še malo do cilja
