Tu smo. V prihodnosti, ki se še ni zgodila. Ne vem ali naj se veselim te napovedi ali naj me bo strah. Domnevam. Ker se mi je zgodilo že toliko slabih stvari v preteklosti, so zdaj na vrsti dobre? Ali pa druga varianta, ki je raje ne omenjam. Kaj, če bo ta prihodnost tako katastrofalna, da se mi bodo vse prejšnje težave zdele mačji kašelj? Upam da ne. Za Slovenijo je naporno leto. Zaradi volitev in referendumov smo bili vseskozi v napol vojnem stanju. V letu, ki smo ga pravkar začeli, ni nobenih volitev. Vlada ima zdaj čas in priložnost, da izpolni predvolilne obljube. To, koliko Janševih kadrov ste sunili v rit, nas ne zanima več. Zdravstvo razpada. Ni seveda kriv Golob in Gibanje svoboda, ker stanje ni od včeraj. Smo pa očitno prišli do kritične točke zloma javnega zdravstva. Ne bom opisoval, kaj se zadnje dneve in tedne dogaja po zdravstvenih domovih, bolnicah in urgencah, ker to veste zelo dobro. Mnogi od vas iz lastnih izkušenj. Zdravstveni minister Loredan Bešič kaže s prstom na interesne skupine v zdravstvu, ki da namerno sabotirajo sistem? Jaz ministra ne poznam in o njem nimam mnenja. Viri iz zdravstvenih krogov pravijo, da gre za povprečnega ortopeda, ki v svoji ortopedski karieri ni vodil niti oddelka. Glasen »šank komentator« stanja v zdravstvu, ki je zaradi te lastnosti postal minister za zdravje pri Golobu. Katastrofa v javnem zdravstvu je najbrž neizbežna. Vsi ostali pa imajo priložnost, da za Slovenijo naredijo nekaj dobrega. Polna usta so jih teh izjav. Ljubezen do Slovenije, državljank in državljanov je neizmerna v Gibanju svoboda. Patriotizem, ki bi jim ga zavidale vse skrajno desne stranke. Zakaj ste šli v politiko? Ker iskreno želim nekaj dobrega narediti dobrega za državo in ljudi. Država nisem, med ljudi pa še vedno spadam. Do danes nobene drobtinice dobrote iz njihove mize. Naj jočem? Prosim?
V tem trenutku bi na čelu zdravstvenega sistema potrebovali človeka tipa Janez Zemljarič. Omenjeni gospod se je pred novim letom poslovil iz tega sveta. Skoraj roko dam v ogenj, da bo v naslednji številki Reporterja fotoreportaža iz njegovega pogreba. Slovenska Udba na pogrebu svojega šefa. Prodajalca laži v službi domobranskih izdajalcev, Omerza in Pezdir že dežurata pred Žalami, da česa ne zamudita. Delavci komunale poročajo, da Lavre s fotoaparatom od jutra tiči za smetnjakom pri vežicah. Desnim se obeta predstava, kot je še ni bilo. Janez bi rekel; Pogreb, ki se še ni zgodil. Zemljarič bi hitro naredil red menijo tisti, ki so ga poznali. Na čelo takšnega sistema postaviš vrhunskega menedžerja, ne pa užaljenega ortopeda, ki je v sporu s kolegi. Podobne neumnosti gledamo v športnih panogah, kjer bivši športniki zasedajo funkcije, kot so predsednik zveze, direktor, športni direktor ipd. Ne gre. Vrhunski športniki z osnovnošolsko izobrazbo niso primerni za izvršne funkcije. Njihov rang je »kafič« po koncu kariere. Več ali manj propadejo, a vseeno. Drži se svojih. Kaj Dejan Zavec išče v politiki? Kaj je iskal Gregor Židan in še prej Peter Vilfan? Sploh slednji! Kaj je bilo njemu treba s politiko umazati bleščečo športno in komentatorsko kariero? In z umazanimi zemljiškimi posli z Jankovićem, Magnificom in zetom Ilievskim? Škoda Pero.
Kaj je novega letos? Podražili so cigarete. Vse bolj razmišljam v smeri, da bi prenehal kaditi. Samo razmišljam, dlje od tega ne pridem. Najbrž bi se prej odrekel hrani kot cigaretam ta trenutek. Eni stres premagujete s prenažiranjem in pitjem, drugi ga s cigareti. Pot do sosednje Hrvaške bo zdaj enostavna. Mej ni več, niti njihove valute. Ne vem, če se Hrvati zavedajo, kaj jih je zadelo. Uvedba evra jih bo udarila po glavi in žepih. Kot nas nekoč. Bi takrat dali 1300 tolarjev za škatlico cigaret? Toliko namreč danes stanejo, če bi imeli tolarje. Koliko nas bo še stala vojna v Ukrajini, ne ve nihče. Najbrž se je sam bog usmilil Evrope in odpoklical zimo, ker nimamo za plin in elektriko. Nič kaj ne kaže na konec vojne. Še huje, nihče niti nima interesa za končanje. Zahodna orožarska industrija je v razcvetu, Američani so se končno lahko pomerili z Rusi, evropski politiki pa kar tekmujejo, kdo bo bolj lezel Zelenskemu v rit. To šteje. Naš Jelko Kacin se še posebej trudi postati viden v tej vojni. Najbrž si obeta kakšno službo v NATO paktu, kjer je nekoč že vedril. Kacina in njemu podobne bi z odlokom takoj mobiliziral in poslal na prve bojne linije na vzhod Ukrajine. Potem naj tam naprej podpihujejo vojno in vpijejo slava Ukrajini.
Nimam več časa pisat, ker je pred mano naporen dan. Uspešno začnite to leto in naj se vam uresničijo želje, ki ste jih imeli ob prehodu v novo leto. Manj sovraštva, več ljubezni in denarja, pa bo življenje lepše.
donate 😉